Pogovor z Radiuojem Humarjem,
izdajatejem knjig o prikritem slovenskem izrocilu
Razvoj slovenske državne misli

Tukaj smo že od vedno

Radivoj Humar že vec kot pol stoletja odkriva neznana dejstva o preteklosti naših prednikov in proucuje predvsem zgodovino slovenskega plemstva, slovenske obrti in tehnicne kulture ter izdaja knjige o prikritem slovenskem izrocilu in zamolcani zgodovini. Vec knjig, ki jih je izdal, je Slovencem prvic približalo sicer že pozabljeno narodno izrocilo, ga obudilo in ga ohranja živega tudi v novem tisocletju. Vec zelo lepo opremljenih knjig je izdal tudi Jožku Šavliju, nespornemu prvaku med sodobnimi venetologi.

Kaj je vodilo vaše založbe?

Izdajam razne avtorje, ki imajo zelo razlicna mišljenja. Na svoje založniško delo gledam povsem apoliticno. Nikoli se nisem opredeljeval. Jaz dejstva samo obelodanim, ljudje pa naj sami razberejo bistvo.

Ste raziskovali lastne korenine?

Nima smisla. Nihce ne more zase trditi, da je cistokrven Slovenec. Vse je tako zmešano. Bistvo slovenstva je, kaj cutiš do narave, v kateri bivaš, tore] do okolja.

Po tem merilu marsikateri Slovenec ni Slovenec.

To je res. Vendar je tudi mogoce zaznati nek poseben obcutek ljubezni do okolja, ki vlada pri nas. Lepših vasi od naših na svetu ni. To je neka posebna strast, ki je ni mogoce pridobiti.

Smo bili Slovenci tukaj že od nekdaj?

Da. Ce clovek malce bolje pogleda, je povsem jasno, da smo mi od nekdaj to na Barju in v okolici. Na Kitajskem sem prouceval prehod od kmeta do rokodelca. Za to sociološki premik je potrebnih najmanj sedem rodov.

Vse najvecje ladje v Sredozemlju so do
devetnajstega stoletja gradili v Slovniji.

V zadnjih 2500 letih je živelo približno osemdeset rodov…

Ce bi takrat kmet hotel postati obrtnik, je preobrazba trajala sedem rodov. To je vprašanje informatike. Glede naše zgodovine pa povelicujejo cudne podatke o tem, kje je izvor Slovencev. Ce pogledaš dovolj rodov nazaj, spoznaš, da smo pac tukaj že od vedno.

Pred nedavnim sem pripravljal neki povzetek, predstavitev Slovencev; za opis petdesetih let naše zgodovine bi potrebovali pet strani, za opis stotih let pa bi zadostoval en sam odstavek. A tako ne gre. Stvari je treba podajati somerno. Že po besedišcu se ugotovi starost besedila. Ni mogoce necesa napihovati.

Kateri prastari slovenski simboli so se ohranili do danes?

Eden najstarejših je menda cvetni križ. Najdemo ga na starih glinenih posodah. Tu je križ kot pisava. Tudi danes se nepismeni delavec, ko prejme placo, podkriža, ce se ne zna podpisati. Tudi škof pred svojim podpisom vedno naredi križ.

Naše izrocilo in njegovo resnico je mogoce najti menda samo še v pravljicah.

V tisk oddajam pohorske pravljice. Na osemsto straneh; zacenjam pred kršcanstvom in segam v kršcansko bajeslovje. V pravljici Tiha dušica odide junakinja v podzemlje, v pekel, iskat dušo svojega brata, da bi ga rešila iz njega. To je težko teološko vprašanje, saj beseda pekel v predhebrejšcini, aramejšcini, pomeni smetišce. Ce si brez duše, duha kot tvoje osebnosti, boš namrec postal smet. Zaradi nevarnosti bolezni in higienskih razlogov pa so smetišca sežigali in iz tega izvira tudi zamisel o peklenskem ognju.

Beseda pekel tore] pomeni smetišce?

Da. Da boš zgorel kot smet v ognju. A se pojavita dva: Bog in Lucifer. A dva sovladarja nista mogoca. In to je tisti kontrapunkt kršcanstva. Nebesa so tako na zemlji kot v nebesih, samo živeti moraš kot clovek. Takšno je bilo tudi Jezusovo sporocilo, ki pa so ga s prevodi malce spremenili. Jezus je namrec rekel: »Pred vsemi so nebesa in cakajo nate, a najprej moraš živeti kot clovek.« Potem so izumili še vice.

Radivoj Humar pravi, da je bistvo slovenstva, kaj cutiš do narave oziroma okolja, v katerem bivaš.

Vaš zadnji osebni projekt so goriški grofje ...

Da, da. Sedaj sem to zakljucil. Dolga leta sem prouceval zgodovino pokneženih goriških grofov. Osebno so me zanimali grofje Coronini in Locatelli. Locatelli so domace goriško plemstvo. Eden izmed vitezov Locatellijev se je porocil z edino hcerko markiza Corona in je tast želel, da bi se njegov priimek nadaljeval; zato se je De Locatelli Ciprianus preimenoval v Ciprianus Coronini. Prva žena mu je umrla, a ostal mu je baronski naslov po pokojni ženi. Po smrti prve žene se je ponovno porocil s Terezijo von Cronberg. Ferdinand I. ga je povzdignil iz barona v grofa, po naslovu druge žene, grofovski naslov je dobil grof Cronberg. Prej je bil v razlicnih službah goriških grofov, ki so imeli knežji naslov, saj so bili Goriški grofje pokneženi še pred Celjskimi, že okrog leta 1100 ali prej, pa vse do leta 1500. Celjski pa so šele 1436. leta dobili naslov knezov, prejšnji grofovski naslov pa s poroko po ženski naslednici grofov Vobrških.

Mogoce je zaznati nek poseben obcutek jubezni
do oko ja, ki ulada pri nas.

Po vaše je reka Pad nekaka meja ...

Da, meja ... Reka Pad je bila pomembna plovna pot Venetov, obenem pa je bila tudi ostra meja med Etrušcani in Veneti, ki je šla navzgor v gorovje nad Genovo. Veneti so bili odlicni morjeplovci. Njihove ladje so bile konstrukcijsko urejene za plovbo po rekah in morju.

V zvezi s Slovenci omenjate tudi Sarde ...

Sardi, to so Sardinci, so zelo zanimivi, ker so po znacaju enaki Slovencem. Sardi so bili venetski zavezniki. Imajo zelo podobne besede, kot jih ima slovenšcina. Sobi recejo izba. Mizi recejo miza. Polovica njihovih besed je slovenskih.

In jamborno pot ...

Le malokdo ve, da je obstajala jamborna pot. Vanjo je bila vpeta cela Slovenija. Vse najvecje ladje v Sredozemlju so do devetnajstega stoletja gradili v Sloveniji. Ta narocila so imenovali komisijoni in so imeli center v Planini pri Rakeku. Te poti že dolgo raziskujem. Ta pot je šla do Temišvara, do Lendave, po celi Gorenjski gor do Cabra ...

Slovensko jamborno pot je zacel prvi proucevati, in to etnografsko, Miroslav Pahor, ustanovitelj piranskega pomorskega muzeja. Spominjam se iz otroštva, ko so mi strici v Šempasu, kjer so bili tihotapci konjev in podobnega, vedno z velikim spoštovanjem govorili o šiftu, ladijskem lesu, in to mi je prešlo v kri. Slovenci smo bili v preteklosti veliki morjeplovci in graditelji ladij.


Cvetni križ iz obdobja zgodnjega pokristjanjenja Karantanije

Leta 1850 je bila recimo na Reki zgrajena brigantina Splendido iz lesa slovenskih gozdov in s slovenskim kapitalom. Z njo je Ivan Visin kot s prvo avstroogrsko ladjo obkrožil svet. Pogodba za gradnjo ladje Laibach je izrecno zahtevala hrast iz okolice Ljubljane, tako so zavarovali svoje koristi. Tudi Žiga Zois ni imel toliko dobicka od svojih fužin kot pa od trgovanja in ladij. Imel je namrec kakih sto ladij, velikih od ene do štiristotih bruto registrskih ton. Toda tega nihce ne raziskuje. Vedeti moramo, da grofje s fevdom niso dobili samo zemlje in ljudi, temvec tudi pravice do pobiranja mitnin, lova in secnje gozdov, izkorišcanja naravnih in vodnih bogastev.

In sidra ...

Že Valvasor piše o sporu Benecanov s slovenskimi fužinami in rudniku Sava zato, ker so kovali trideset stotov težka sidra. To ni bilo po godu Benecanom, naša sidra so bila namrec težja od njihovih in torej dosti boljša. Benecani jih niso spustili v Italijo, ker so se bali, da ne bodo vec mogli prodajati svojih, in zato so to sidra morali uskladišciti v Ljubljani. Nekoc je bilo namrec po vodi laže potovati. Pot je bila sicer daljša, vendar pa je bilo tveganje manjše.

In triere ...

Rimljani so na ukaz Julija Cezarja zaceli posnemati venetski tip bojnih ladij, iz katerega so se nato razvile triere. Nekoc smo pripravili celo projekt in smo s takšno staro ladjo nameravali pluti po Vipavi, Ljubljanici, Savi, Donavi, okrog Grcije v Jadransko morje, nazaj po Soci v reko Vipavo.

Madžari naj bi bili potomci Slovenk?

Naši predniki Veneti so imeli tudi veliko duhovno moc. To se izraža tudi danes, ko nas je dva milijona, ženske pa so nam vedno poskušali genetsko uniciti. Tako je dal Atila v Panonski nižini pomoriti vse naše moške in obdržal vse naše ženske. Iz tistih mešanih zakonov med Huni in Slovenkami je nastal madžarski narod.

Pa še puške ...

Ko sem raziskoval grofa Coroninija, me je razvitost naših rudnikov in fužinarstva v Železnikih, Bohinju in drugod po Sloveniji zelo presenetila. Recimo Valvasor je v svoji Slavi vojvodine Krnnjske o naših puškarjih napisal skoraj pol strani dolgo hvalo. Pri Sisku smo Slovenci dobili bitko s Turki zato, ker so naše puške imele mehanizem, ki je omogocal desetkrat hitrejše polnjenje puške. Vojna temelji na presenecenju in Turki so bili zelo preseneceni, ko jih je zacela slovenska ceta brez milosti rešetati, rafal za rafalom.

Menda najboljše lovske puške na svetu še danes izdelujejo v Borovljah.

Imam fotografijo puške grofa Coroninija, je trinajstcevna. Takšne puške niso imeli niti Americani.

(Peter Amalietti in Andreja Paljevec, December 2, 2009)